Tema 3: Zavarovana območja

 
© NPHT Kärnten
© NPHT Kärnten
© NPHT Kärnten
© NPHT Kärnten
Pod kakšnimi pogoji so zavarovana območja instrumenti trajnostnega razvoja in hkrati ustrezni instrumenti za varovanje narave?

Sredstva podpore lahko pridobijo projekti, ki:

  • so si za cilj postavili ohranjanje in povečanje biotske raznovrstnosti ob upoštevanju ekonomskih in socialnih vidikov
  • podpirajo sprejemanje zavarovanih območij in uveljavljanje njihovega pomena na regionalni ravni
  • oblikujejo zasnove upravljanja s trajnostnimi cilji, ki jih je mogoče kvantificirati, prilagojenimi strategijami in ukrepi, da bi tako dosegli cilj, pri tem sodelujejo prizadeti
  • uvajajo monitoring za ocenjevanje ekološkega, ekonomskega in socialnega prispevka zavarovanih območij k regionalnemu razvoju
  • ocenjujejo ekološki, ekonomski in socialni prispevek zavarovanih območij k regionalnemu razvoju
  • podpirajo ekološko ali ekonomsko povezovanje zavarovanih območij
  • skrbijo za izmenjavo izkušenj in informacij o tej temi
  • so namenjeni skupnemu izobraževanju in usposabljanju ključnih oseb iz gospodarstva, javne uprave in NVO (sodelovanje, organizacijski razvoj, vodenje, inovativnost, upravljanje projektov, upravljanje procesov, obvladovanje konfliktov, politični procesi)

Primer dobre prakse v okviru projekta „Prihodnost v Alpah“

Varstvo krajine in biotske raznovrstnosti s pomočjo ukrepov ekstenziviranja kmetijstva na območju Narodnega parka Visoke Ture

V avstrijskem Narodnem parku Visoke Ture so v okviru programa za ohranjanje kulturne krajine opravili kartiranje in vrednotenje visoko vrednih habitatov ter opredelili ustrezne cilje in ukrepe za njihovo dolgoročno ohranitev. Kmetje so za izvajanje pogodbeno določenih ciljev ekstenzivne rabe zemljišč, ki je dragocena z vidika varstva narave in ohranjanja tradicionalne kulturne krajine, prejeli izravnalna plačila in si s tem zagotovili dodaten vir dohodka. Projekt je vodilo območno društvo. Kmetje so sodelovali tudi pri izdelavi ciljev in ukrepov. Pri izvajanju projekta je bila tako zagotovljena stalna izmenjava informacij med sodelujočimi, povečala pa se je tudi stopnja ozaveščenosti za reševanje problemov krajinskega varstva.